Družabništvo za starejše in osamljene

Srčna hiša ponuja prijateljstvo in čustveno podporo starejšim ter osamljenim v varnem domačem okolju.

Storitve

Pogovori, sprehodi in ogledi kulturnih prireditev

Spremljanje in prevoz v trgovino, k zdravniku, v knjižnico ali drugih vsakodnevnih opravilih.

V primeru nepredvidenih življenjskih situacij ali poslabšanju zdravja poskrbimo, da vaš družabnik tudi prespi pri vas.

Ustanoviteljica

Na svoji življenjski poti sem se dodobra seznanila z obilico situacij, takšnih v kakršnih se bolj ali manj znajdemo vsi, tako v zasebnem kot tudi v poklicnem življenju. Po končanem študiju prava sem delala v gospodarstvu in javnih ustanovah. Večino svojega dela sem opravljala v tesnem stiku z ljudmi , z zaposlenimi, njihovimi družinami in zunanjimi sodelavci. V tem času sem si ustvarila tudi družino z dvema otrokoma. Spremljala sem svoje stare starše v jeseni njihovega življenja in jim pomagala premagovati težave staranja. Po več kot dvajsetih letih dela sem ugotovila, da me bolj kot vse drugo, najbolj osrečuje in izpolnjuje prav delo z ljudmi, ki so pomoči potrebni, in ki jim lahko pomagam. Zato sem se, tudi na prigovarjanje prijateljev in lastne družine, odločila, da ustanovim Srčno hišo.

Temeljna dejavnost Srčne hiše temelji na konkretni pomoči, predvsem upokojenim in osamljenim, pa tudi vsem, ki vam manjka dnevnih socialnih stikov, ki potrebujete pomoč pri reševanju dnevnih opravil, in vsem, ki si želite dobre družbe zase.

Ustanoviteljica,
Taja Simoniti

Kaj rečejo o nas

Vse mi pomaga. Prinese stvari iz trgovine, pomaga skuhat, potem pojeva, skupaj pospraviva. Če je lepo vreme, se malo sprehodiva, drugace pa ostaneva doma in kramljava ali pa kaj prebereva. Človek mojih let pogreša družbo in vedno sem zelo vesela ko pride.

Se imava lepo. Spijeva kavico, kaj prebereva, se pogovarjava. Včasih dobim kakšno kartico od sorodnikov iz Kanade. Pa mi prevede in napiševa pismo. Mi smo se učili nemško, pa italijansko in francosko. Angleško pa res ne.

Taja je srčna kot njena hiša. Je izobražena in se lahko lepo pogovarja, uredili sva stare albume s fotografijami, pomaga pa mi tudi pri osebni higijeni.

Za družabništvo sem se odločila, ko mi je umrl mož in sem se upokojila. S Tajo sem spet začela hoditi ven. Šli sva v Narodno galerijo in na Grad. Vedno se spomni kaj zanimivega.